5 VELIKONOČNA NEDELJA

JANEZ 14, 1-12

Ali ste dobro poslušali današnje branje? Res so lepa. Veliko nam povedo o tem, kaj je Cerkev kot skupnost vseh, ki verujejo v Jezusa. Vsekakor imamo priložnost razumeti nekaj temeljnega, kar poudarjajo današnja berila: mi smo Cerkev. Jezusove Cerkve ne tvorijo kamniti zidovi, ampak živi kamni, kot pravi sveti Peter v drugem berilu, kamni, ki prejemajo življenje od ŽIVEGA kamna, ki je prav vstali Jezus. Vsako nedeljo v Božji besedi najdemo luč, ki nas razsvetljuje in nam daje razumeti, kaj pomeni verovati v Jezusa in živeti kot njegovi učenci. Danes nam ta Beseda ponuja veliko spodbud. Poskusimo jih poiskati skupaj, skušajmo začeti od prvega branja do evangelija.

Knjiga Apostolska dela (ki je nekakšen »dnevnik« prve skupnosti, ki je nastala od Jezusovega vstajenja) nam pove, da je ta skupnost zaradi oznanjevanja apostolov postajala vedno večja, tako da niso več zmogli vse teže nositi samo apostoli: oznanjevanja Besede, darovanja zakramentov, služenja najbolj potrebnim, zlasti vdovam in sirotam … Zato je bilo izbranih 7 mož za službo ubogim, da bi apostoli imeli možnost, da se popolnoma posvetijo oznanjevanju evangelija in zakramentom. To nam pomaga razumeti, da so v Cerkvi potrebni vsi, prav vsi.

Pravzaprav, če dobro premislite in poskusite našteti vse dejavnosti, ki obstajajo v vaši župniji, morda celo tiste, ki vas zadevajo (od katekizma do oratorija …), boste ugotovili, da je skupaj z duhovnikom tam je veliko očetov, veliko mater, veliko mladih, ki vam pomagajo rasti v veri. Duhovniki sami ne bi mogli doseči vseh, skupaj, kot skupnost, pa je mogoče doseči mnoge. Mlajšim fantom lahko rečemo: »V tem času vam pomagajo rasti v veri in kot ljudje ti dobri animatorji, jutri, ko boste starejši, pa boste poklicani, da se postavite v službo mlajšim fantom. Cerkev je prav ta resničnost ljudi, ki so združeni s Kristusom, živim kamnom, poklicani, da skupaj gradijo to duhovno stavbo. To je zgradba, ki je ni mogoče videti, a obstaja, in je močna in trdna, ker je zgrajena na »vogelnem kamnu«, nam pove Petrovo prvo pismo, in ta vogelni kamen služi prav za izdelavo konstrukcije. Za nas kristjane je ta vogelni kamen kamen-skala, to je Jezus. Vem, da mnogi od vas zdaj pomislite na tisto stran iz Mateja, kjer je rečeno, da je resnično moder človek, ki zgradi svojo hišo na skali, ki je Bog, ki je Jezus in njegova Beseda: ta hiša bo pravzaprav ostala neomajna tudi v težavah. Zato je Cerkev, duhovna zgradba, prestala vse preizkušnje, ki jim je bila podvržena skozi stoletja, in kljub preganjanju ostala neomajna! Cerkev, duhovna zgradba, sestavljamo mi živi kamni, ki verujemo v Jezusa, ki poslušamo njegovo besedo in jo udejanjamo. Poskusimo skupaj videti lastnosti tega vogelnega kamna, ki dela gradnjo trdno in varno: vogelni kamen, ki je Jezus, je izbran od Boga, je dragocen in kdor vanj veruje, ne bo razočaran. Meni se te besede zdijo res lepe lepe in polne upanja.

Kaj pravzaprav pomeni postati živi kamen?

Spet nam na pomoč priskoči Božja beseda: evangelij nam pravzaprav ponuja pomemben stavek, ki bi se ga po mojem mnenju lahko tudi naučili in ponavljali ves teden. Filipu, ki je tako kot mi prosil za pojasnila, Jezus odgovarja: »Jaz sem pot, resnica je življenje«.

Kaj pomeni, da je Jezus pot?

Zagotovo ni omenjena pot, ki se imenuje “Jezusova pot”. V Rimu, na primer, obstaja ulica, imenovana “Via del Gesù”, vendar to zagotovo ni ta vrsta ulice, o kateri govori Jezus. S tem izrazom Jezus želi, da razumemo, da je on pot, on je pot, po kateri smo poklicani hoditi skupaj z njim. Se vam je že zgodilo, da ste, ko greste v hribe, ubirali malo težje poti. Mislim, da je oče stal spredaj in ti rekel, naj postaviš noge tja, kamor jih je postavil on, naj greš tako, kot je on. Jezus pravi isto: »če hočeš hoditi z menoj, moraš iti po mojih stopinjah, hoditi moraš z menoj, da boš zagotovo dosegel cilj brez nevarnosti, ne da bi se izgubil, ne da bi se poškodoval«.

Jezus je tudi resnica, ker nam pove stvari takšne, kot so v resnici. Vedno na novo skupaj odkrivamo, kaj je zares pomembno, kaj mora biti na prvem mestu in kaj ni tako nujno. Jezus nam vedno pravi, a včasih, ko smo ujeti v hrup, pozabimo in dajemo pomen stvarem, ki so zelo malo vredne. Jezus, njegova beseda, nam pomaga odpreti oči in pogledati, izbrati tisto, kar dela dobro, kar gradi dobro.

Poleg tega je Jezus življenje: on, Vstali, nam sporoča gotovost, da smrt nima oblasti nad nami. Dejansko je njegovo vstajenje premagalo smrt, jo osvobodilo vse moči, izgubilo moč, tako da tudi če umremo, ta smrt v resnici ni smrt, ampak prehod v drugo življenje, podobno kot pri rojstvu otroka .

Pot, Resnica, Življenje. So trije “V” (v latinščini seveda: via, veritas, vita), ki nam pomagajo biti živi kamni.

Lepo, kajne?