Zgodovina Tomaja

Župnija Tomaj je starodavna župnija, saj sega imenovanje in omemba župnije v leto 1216. Prva poznana omemba tomajskega plebana je v listini v latinščini z datumom 23. september 1272.

Obletnico »700-let Župnije Tomaj« smo leta 2016 kot mejnik postavili na leto 1316 zaradi dokumenta, ki se nahaja v tržaškem arhivu z datumom 11. maj 1316, kjer se omenja tomajski plebanus kanonik v Trstu Bertoldo, ki je tukaj deloval še pred letom 1316.

Tržaški kanonik Melhior pa je postavljen »pro plebe Thomay« v ustanovni listini tomajske plebanije z datumom 11. maj 1316, in tržaški kanonik Rajmondino pa v istem dokumentu določen kot klerik, Melhiorju v pomoč. Omenjeni škofijski akt določa, da postane Tomaj samostojna plebanija s farnimi mejami, stalnimi dohodki, umeščenimi plebani in pomočniki, da je last traškega kapitlja in do so tomajski plebani hkrati tudi kanoniki, člani tržaškega škofijskega zbora. V tomajsko faro so takrat spadale naslednje vasi: Dutovlje, Kazlje, Skopo, Ponikve, Avber, Gradnje, Dobravlje, Utovlje, Gradišče (sežansko), Filipčje Brdo, Grahovo Brdo, Šepulje, Križ, Šmarje, Repen, Voglje, Vrhovlje, Kopriva, Krajna vas, Brje, Godnje, Kreplje, Trnovica te vasi ni več) in Sagragan (naselje, ki ga ne moremo locirat). Z rdečo barvo so označene vasi, ki danes spadajo v župnijo Tomaj. Vse ostalo v župnijo Dutovlje, oz. Sežano.

Že od leta 1272 do danes je znanih 40 omemb in imenovanj duhovnih voditeljev tomajske fare, ki so se v različnih časih različno poimenovali. Tukaj niso našteti vsi pomočniki kaplani, ki so bili včasih tudi po štirje, kar potrjujejo tudi tri kaplanije, ki stojijo še danes. Obširno je o tem pisala ga. prof. Mira Cenčič, ki še vedno raziskuje in piše o Tomaju. Pomemben raziskovalec in stalen gost v našem arhivu je tudi g. Premrl, ki ga posebej zanimajo ostaline v kamnu.

V župniji se nahaja pomembna knjiga g. msgr. Albina Kjudra, njegova Kronika, kjer si lahko obširno preberemo skorajda vse o Tomaju. In seveda tudi njegova Zgodovina Krasa v več zvezkih. Vse matične knjige razen urbarijev se sedaj nahajajo v škofijskem arhivu Koper.

Stari del Tomaja se nahaja na pobočju griča Tabor (na nadmorski višini 387) okrog katerega se svet od časa do časa pogreza zaradi kraških pojavov. Vas je sestavljena iz več delov: Klenk, Košac, Na Placu, Prtabor, Brdce in Brdo.

Razni predmeti iz bronaste in zgodnje železne dobe, najdeni znotraj več kot kilometer dolgega nekdanjega obrambnega obzidja dokazujejo, da je bilo prazgodovinsko gradišče na vrhu tomajskega griča poseljeno že pred 8. stoletjem pred našim štetjem. Ostanki rimskih grobov, ki so jih tam našli, so shranjeni v tržaškem muzeju. Kasneje so tam zgradili tabor (največja utrdba v okolici, ki je obsegala približno hektar površine s 6 obrambnimi stolpi povezani z meter širokim in 4 do 5 m visokim zidom), ki naj bi jim služil kot obramba pred pirati, kasneje pred Ogri pa tudi pred Turki. Tabor so obnavljali v vseh dobah, v 19. st. pa je začel propadati (zadnji stolp so porušili 1938). Iz ostankov Tabora so 1894 – 1895 zgradili samostan – Zavod šolskih sester, kjer se je 1898 začel pouk.

Župnijska cerkev sv. Petra in Pavla je bila zgrajena 1446 v poznogotskem stilu, katere notranjost je poslikal Tone Kralj l.1929/1930. (Na slikah je Pridiga sv. Pavla –zbor svečenikov, ki je takrat deloval ilegalno, Rešitev sv. Petra iz ječe, Zadnja večerja, Neverni Tomaž, družina pri večerni molitvi rožnega venca, prikazuje trpljenje slovenskega naroda pod fašizmom. Tukaj je stala najstarejša cerkev na Krasu, posvečena sv. Pavlu, zgrajena v 11. stoletju.

Ob nekdanjem pokopališču stoji še cerkev device Marije, ki je bila posvečena 7.8.1649; V njej je bila ob prvi svetovni vojni zasilna bolnica. Cerkev krita je s skriljami, tako kot so biel krite tudi svoj čas vse bogatrejše domačije.

Znameniti vaščani : Srečko Kosovel (KRAŠKI PESNIK) in ostali Kosovelovi, Albin Kjuder Tomajski (APOSTOLSKI ADMINISTRATOR), Anton de Goppo, Jakob Križaj, Pavel Frančišek Klapše, Franc Bilc (ZGODOVINAR), Pavel Knobel, Anton Ukmar, Pavel Pupis (KAMNOSEK), Anton Černe (POLITIK), Urban Golmajer (NARODNI BUDITELJ), Matija Sila (ZBIRATELJ ZA KRAJEVNO ZGODOVINO), Viktor Šonc, Peter Rože, Urban Viktor Gorup, Albert Miklavec (PESNIK), prof. dr. Mira Cenčič, Josip Osti – pesnik in prevajalec Srečka Kosovela in drugi.