Cerkev Povišanja sv. Križa v Križu

 

Kriška cerkev je od vedno podružnica Tomajske. Začetki svetišča sv. Križa sežejo v davnino. Na mestu današnje kriške cerkve je najmanj od 10. stoletja stala pokopališka kapela. Vas Križ najdemo v virih že leta 1060 kot Santa Crux leta 1252 pa kot Villa Crucis.

Tristo let kasneje so namesto kapelice sezidali cerkev in še danes je v vasi najznamenitejša zgodovinska stavba. Postavili so jo v času plebana De Goppa. Posvetil jo je tako kot dutovsko škof Silvij Piccolomini, in sicer 3. maja 1450 v čast sv. Križu. Od te cerkve stoji danes le še gotski kor. V letih 1651–1656 so cerkev povečali, zvišali in podaljšali ter dvignili zvonik do zvonov. Leta 1722 pa so zvonik dozidali s prispevkih sestre duhovnika Janeza Starca (Zgornji Starči). Zelo lep leseni in pozlačeni glavni oltar narejen v Benetkah je iz leta 1600. Kamnita stranska oltarja sta bila postavljena leta 1903, prej sta bila tudi ta dva lesena.

Kriška cerkev je imela svojo obsežno posest. Po podatkih iz leta 1759 je imela šest parcel v Križu, tri vinograde v Štjaku in dva oljčna nasada pod Kontovelom. Kmetje, ki so obdelovali cerkveno zemljo so plačevali prispevke v pridelkih ali denarju. Tako je kriška cerkev dobila leta 1735: 63 polovnikov žita, 20 polovnikov turščice, 10 polovnikov prosa in 50 funtov olja. Oljčne nasade so izgubili že leta 1800. Vinograde v Štjaku je pobrala agrarna reforma leta 1953.

Tudi v Križu so najprej pokopavali okoli cerkve. Sedanje pokopališče so širili leta 1838,1859 in še pred nedavnim. Kamniti križ sredi pokopališča sta prostovoljno sklesala neločljiva prijatelja, dva Jožeta Macarola. V Križu sta še dve vaški znamenji pil ter križ iz leta 1866.

Pred kriško cerkvijo se pogosto ustavljajo potniki v prepričanju, da je tu posebno blagodejno zdravilno sevanje.