Cerkev sv. Lovrenca – Kazlje

Nekaj zanesljivih podatkov  o Kazljah najdemo v Kjudrovi knjigi Zgodovinski mozaik Primorske s posebnim poudarkom za Kras. Od strani 444-458 sledi natančen opis dokumentov starih kazeljskih aktov, ki jih je Karel Jerišev pobral po hišah, da jih ne uniči vojska. Zapis sledi iz leta 12.2.1960 izpod peres msgr. Kjudra. Na strani 444 so naveden vse kazeljske jame, ki sem jih omenil že nekaj zgoraj. Naj omenim še Golobjo jamo na gmajni peroti Štorjam in na Gračku Žgurjeva jama. Na Gutniku (ledinska imena seveda) ne posebno globoka Matijeva jama.

Kazlje (Casglan) so bile s škofijskim aktom leta 1316 dodeljene tomajski fari. Od leta 1798 so bile samostojna kaplanija s svojim rezidenčnim kaplanom. Svojega duhovnika so imeli do leta 1929. Vseh kazeljskih kaplanov je bilo 19. Kaplan Lovrenc Križman je začel leta 1850 tudi poučevati. Ta čas se torej smatra za začetek kazeljske šole. Po letu 1929 so kaplanijo upravljali tomajski župniki. Kazlje so še vedno del tomajske župnije, ki pa jih je upravljal do leta 2018 senožeški župnik, sedaj pa je ponovno tomajska podružnica.

Za kazeljsko cerkev so bila značilna številna praznovanja. V to vas so romali vsako leto iz Hrušice, Brezovice, Povirja in Senožeč.

Čeprav so Kazlje razmeroma majhna vas in nikoli niso bile samostojna župnija, so nekdaj imele kar dve cerkvi. Izpričano je najstarejša cerkev stala na griču vzhodno od Kazelj. Danes je na tej čudoviti in razgledni vzpetini, ki se dviga nad Jerišami nad dolino Raše, le še komaj vidna podrtija. Cerkev je bila romarska, imela je ter in v njej je bilo prostora za okrog 80 ljudi.Vhodna vrata so bila zelo lepa. Cerkev svetega Mihaela je stala na ozemlju prazgodovinskega gradišča in srednjeveškega tabora najmanj od leta 1296. Leta 1611 je bila povečana in obnovljena. Leta 1784 je bila po dekretu cesarja Jožefa II. opuščena in obsojena na propad. Ter so podrli, ter kamenje odpeljali v Kazlje. Nad prezbiterijem je še dolgo stala streha.

Cerkev sv. Lovrenca je bila prvič posvečena 2. julija 1606, ponovno pa 1634, ko so jo povečali in postavili še dva oltarja. Cerkev je dolga 18 m, široka pa skoraj 7 m. Slika sv. Mihaela je verjetno iz cerkve sv. Mihaela. Prvotno je imela cerkev ter s tremi zvonovi. Sedanji zvonik, zgrajen leta 1864, je visok 28 m in je najvišji v tomajski župniji. Za zidavo tega lepega zvonika so iznajdljivi Kazeljci prosili za denarno pomoč tudi cesarja Franca Jožefa, ki pa njihovi prošnji ni ugodil. Električna luč je bila napeljana po letu 1945.

Kazeljska cerkev je imela svojo kaplanijo in tudi svojo kovačijo, ki je delovala do leta 1930.