Cerkev sv. Justa Tržaškega – Utovlje

 

Utovci so od nekdaj pripadali tomajski fari, a želeli so lastnega duhovnika in celo lastno župnijo. Zato so se prizadevali, da bi imeli vse pogoje za uresničitev svojih želja. Imeli so že krstni kamen in kaplanijo. Občasno so vendarle imeli svojega duhovnika. Znanih je nekaj imen: Janez Grmek +1709, Anton Bole, Primož Šubic +1887, Anton Čermelj in Anton Nanut. Utovska cerkev je imela svojega cerkovnika in svoje starešine. Okrog leta 1900 so imeli tudi svoj cerkveni pevski zbor. Po podatkih iz leta 1730 je v Utovljah cvetela bratovščina presvetega imena Jezusovega. Glavni praznik je bil v nedeljo po sv. Lovrencu in je trajal 2 dni. Leta 1734 so za bratovščino kupili nov oltar.

K utovski cerkvi spadajo tudi vasi Dobravlje in Grahovo Brdo, vasici, ki nimata svoje cerkve in svojega pokopališča.

Kdaj so gradili utovsko cerkev sv. Justa ne vemo. Letnica 1555 kaže, da je takrat cerkev že stala. V dokumentih so omenjene posvetitve, in sicer leta 1632 in 1711, verjetno je bila takrat ladja razširjena in podaljšana ter obnovljen oltar, kar je mogoče sklepati po letnici 1695 nad cerkvenim vhodom in letnici 1707 na oltarju. Nov, sedanji zvonik so zidali leta 1770. Glavni oltar sv. Justa je po vsej verjetnosti stranski oltar iz svetogorske bazilike, ki jo je dal Jožef II. zapreti in porušiti leta 1784.

Pokopališče je bilo najprej okrog cerkve, kjer je bilo zelo malo prostora, zato so imeli s pokopi težave, zlasti ko je bila umrljivost velika zaradi kužnih bolezni. Leta 1847 so začeli uporabljati novo lepo pokopališče izven naselja.

Utovska cerkev je imela svoja zemljišča v okolici Utovelj, v Gaberjah, v Raši in na Proseku. Večino zemljišč so postopoma prodali, kar je ostalo, je zajela agrarna reforma po letu 1947.