Cerkev sv. Antona Puščavnika – Šepulje
Šepulje se ponaša s slikovito staro cerkvico sv. Antona puščavnika. V starih farnih dokumentih se imenuje sveti Anton puščavnik na polju pri Križu in še leta 1720 je cerkvica pripadala kriški cerkvi.
Domneva se, da je bila na mestu do leta 1470 kapelica, ker je bilo tu pomembno križišče poti. Posvetitev sedanje cerkve je bila leta 1470 po tržaškemu škofu Antoniju de Goppu, ki je bil v letih 1446 –1452 tomajski duhovnik.
Po ustnem izročilu naj bi leta 1471 v tej cerkvici taborili Turki, ki so takrat prvič pridrveli na Kras. V cerkev so znašali naropano blago in ujetnike. Po odhodu so baje cerkev zažgali, a so jo takoj obnovili, saj je bila ponovna posvetitev že istega leta, to je 1471. Šepuljsko cerkev so zvišali leta 1641, Klapše je dal 1737 leta napraviti cerkvi strop in kor z lesenimi stebri, pred cerkvijo pa lopo, leta 1745 pa nov oltar sv. Valentina. Tu je delovala bratovščina sv. Valentina, ki je za svetnikov praznik privabila veliko ljudi, ki so prinašali darove.
Cerkev je po letu 1952 vidno propadala. Bila je tako dotrajana, da ni bilo mogoče več v njej maševati. Obnovil jo je šele tomajski župnik Ivan Furlan okrog leta 1985.
Šepuljci nimajo svojega pokopališča, ampak so vezani na kriško.
Pred šepuljsko cerkvijo je znameniti kal, ki je za praznik sv. Antona največkrat zaledenel na veliko veselje otrok.
Značilno kraško vasico ŠEPULJE boste našli ob glavni cesti Križ–Dutovlje. Kraj je označen zaradi pršutarne, prepletajo ga ceste in poti iz različnih smeri. Takoj za pršutarno je skrita župnijska cerkev sv. Antona, ki jo morate prav poiskati in ne smete prehitro vreči puške v koruzo. Stoji na samem in skoraj zunaj vasi, zato je nekaj posebnega. Prvič je bila posvečena 1470. Posvetil jo je tržaški škof Anton De Goppo. V času turških vpadov so Turki v njej skrivali naropano blago, po odhodu pa so jo zažgali. Pozneje so jo domačini povečali, in sicer prezbiterij, ki nosi letnico 1641. Leta 1731 so spredaj dodali lopo in nato še zakristijo, te zdaj ni več, ker je zazidana. V 16. stoletju so nastale znamenite freske, ki prikazujejo prihod Svetih treh kraljev v Betlehem, da počastijo Jezusa. V cerkvi je tudi zelo lep rezbarjen oltar iz lesa, pobarvan z zlato barvo. Na oltarju stoji kip sv. Antona opata (puščavnika), ki goduje 17. januarja, prav njemu je posvečena cerkvica. Pred njo je še lepo viden vaški kal, napajališče za živino, kjer so nekdaj ženske tudi prale perilo. Tu naj bi nekoč stal samostan, ki je imel posesti vse do Filipičjega Brda. Hudomušno pesmico na račun sv. Antona pozna tudi tamkajšnje ljudsko izročilo:
»Če svet’ Anton me uslišal bo , dal mi bo možička, v zakol mu pa podala bom rejenega prašička.«
V Šepuljah si lahko pri Turkovi domačiji ogledate eno najstarejših vinskih trt na Krasu. Uspevajo trije trsi stare trte vinske sorte refošk, na Krasu poimenovane tudi teranovka, iz katere Kraševci pridelujejo avtohtono temno rubinasto vino teran, zaščiteno s priznanim tradicionalnim poimenovanjem. Od lani je ime teran zaščiteno tudi v okviru Evropske unije. Leta 1972 so jim hkrati z mariborsko rekorderko prešteli letnice in ugotovili, da so stare okrog 230 let. Leta 2009 so s pomočjo sežanske občine po starem obnovili tudi latnik, danes je turistična zanimivost. Takratni gospodar in velik vinogradnik Tone Turk, ki je obiskoval slovito vinogradniško-sadjarsko šolo v Klosterneuburgu v bližini Dunaja, je trto zapustil Duši in Anamariji. Zvesto jo obdelujeta ter povezujeta na latnik s kamnito in leseno oporo. Mimogrede, slavno šolo pri avstrijski prestolnici so obiskovali tudi nekateri Slovenci, ugledni strokovnjaki zlasti s področja ampelografije.Turkov pil v Šepuljah iz 1849. naj bi po pripovedovanju naredili, ko so na Krasu zbolele trte in je grozilo, da se bodo posušile. Turkovi, premožni kmetje z veliko vinogradi, so dali zgraditi kip Mariji, Jezusu in sv. Jožefu. Sprehod po vasi Šepulje bo odkril prenekatero podrobnost. Videli boste, da je naselje kar veliko, če ga peš izmeriš po dolgem in počez. Če boste lačni in žejni, boste zavili na domačijo Šajna, kjer vas bo čakala pristna kraška kuhinja. Tudi iz kraja vodijo številne poti v naravo, tako za pohodnike kot kolesarje, stare in mlade. Blizu je do bližnjih krajev, kot so Tomaj, Dutovlje, Krajna vas in drugi. Kraški ruj zdaj gori v rdeči barvi, zato je Kras lep tudi, kadar dežuje. Pohodi po naravi so nekaj posebnega, saj spoznavamo nove vsebine, ki jih Kras zna postopoma odkrivati. Zdaj ko še ni preveč hladno, je tudi deževen dan lahko zanimiv.
