23.nedelja med letom je bila posebej slovesna. Ta dan smo namenili spominu slavnih tomajskih “velmož”, ki so se s svojim delom rast božjega kraljestva, kulture, poguma, da so v tistih časih širili zavest slovenstva, krščanstva in evropske širine. Pri tej slovesnosti so sodelovali pevci iz skoraj vseh župnij nekdanje tomajske prafare, ki so s svojim uglašenim petjem poživili slovesnost. Združeni zmor je vodila ga. Marta Štolfa in organistinja Tanja Gorup. Uvod v mašo je pripravila ga. prof. Mojca Uhernik. Brez zvestih mašnih strežnikov seveda ne gre. Zahvala Klemnu Bajtu, Žigi Žerjalu in bralcu BB g. Martinu Žvanutu.
Ga.prof. Mojca nas je takole nagovorila:
“Sredi gmajne stoji. Ena izmed tisočerih je, ki tam stoje, a nanjo, prav nanjo mislim. Vsaka skala, vsako drevo, vsak grm, vsaka cesta, vsaka ima svojo povest. Pojdi čez Kras na tiho gmajno med molčeče bore in poslušaj.”
Spoštovani, prisrčno pozdravljeni.
Prav gotovo ste v verzu prepoznali pesnika kraške gmajne, velikega vizionarja in poeta svetovnega slovesa – Srečka Kosovela, katerega 120 obletnico rojstva obeležujemo v tem letu. Današnja maša bo prav zaradi spomina na nekatere eminentne može iz naše dekanije prav posebej slovesna. Kras kot pokrajina in kot duhovni navdih je rodil velike može, ki so s svojim delom za večno pustili pečat v kulturnem in duhovnem življenju teh krajev. Tako se bomo danes poklonili spominu na pesnika Srečka Kosovela, monsinjorja Albina Kjudra, duhovnika in narodnega buditelja Virgila Ščeka, monsinjorja Viktorja Kosa in Alberta Miklavca, duhovnika in pesnika.
Dovolite mi, da vam na kratko osvetlim življenjske poti omenjenih zaslužnih mož.
Kjuder Albin je bil duhovnik, apostolski administrator, zgodovinar in knjižničar, rojen v Dutovljah leta 1893. Šolal se je v goriškem centralnem semenišču in novo mašo pel leta 1916 v Barkovljah. V letu 1924 je bil imenovan za župnika in dekana v Tomaju in tu je služboval do svoje smrti v letu 1967. Celih 43 let. Naj omenimo še leto 1961, ko ga je takratni papež imenoval za apostolskega administratorja slovenskega dela tržaško koprske škofije in slovenskega dela reške škofije. Duhovnik Albin Kjuder je bil globoko veren, bil je dober govornik, zaveden Slovenec, glasbeno nadarjen, zgodovinski raziskovalec, knjižničar in dober organizator. Kljub težkim zgodovinskim razmeram, slovenska beseda in pesem nista nikoli zamrla v tomajski cerkvi. Organiziral je tudi pouk za organiste in organistinje. Veliko časa je posvečal duhovnemu vodstvu velikega tomajskega samostana šolskih sester ter pouku deklet v gospodinjski šoli. To duhovno delo je pripeljalo do velike razgibanosti in prenovitve. V nevarnih časih je nudil zatočišče slov. dijakom in akademikom, ko so pod njegovim okriljem in pri njem razmnoževali ilegalna dijaška glasila. Ob strani je bil Srečku Kosovelu, ko je umiral v Tomaju. Po Virgiliju Ščeku je prvi povabil Toneta Kralja, da je poslikal tomajsko cerkev. Veliko ljubezen, skrb in znanje je posvečal tomajski knjižnici, ki jo je prejel v upravljanje, jo pomnožil z lastno knjižnico, z zapuščinami sobratov, z nakupi in nabirkami pri prijateljih. Da bi knjige rešil pred fašistično zaplembo, »je v tomajskem župnišču sestavil pravzaprav tri knjižnice: ljudsko, knjige iz te so v dobi najhujšega terorja skrivaj krožile po kraških in tudi drugih vaseh, župnijsko, vsebujočo veliko del za poklicne potrebe (sem sodi vestno pisana župnijska kronika), ter tretjo – najvažnejšo – nekakšno študijsko knjižnico v malem. Knjižnica je štela leta 1960 12.000 knjig, ohranilo se je okrog 3000 pridig, ostala je natančna župnijska kronika..
Drugi eminenten mož, ki se ga spominjamo pri naši slovesni maši je Virgilij Šček. Šček je bil duhovnik, narodnoobrambni delavec, poslanec, urednik in pisec ter organizator, rojen leta 1889 v Trstu in umrl v LJ leta 1948. že kot dijak se je vključil v narodnoobrambno delo. Pisal je v številne časopise, zanimal se je za jezikoslovje. Posvečen je bil leta 1914 pri Sv. Justu v Trstu. Leta 1918 je nastopil službo v Lokvi pri Divači, 1927 leta pa v Avberju. Njegovo življenje je bilo prežeto s prizadevanji za slovenstvo. Kjerkoli je služboval, se je z vso vnemo posvetil župniji, obnavljanju cerkva in s sodobnimi prijemi poživil duhovno življenje v fari.
Kot že omenjeno, letos obeležujemo 120 obletnico rojstva pesnika Srečka Kosovela in tudi današnje mašno bogoslužje je del prireditev, ki smo jih v Tomaju organizirali v počastitev častitljive obletnice. Kosovelovi so bili narodno zavedna družina, v kateri se je rodilo 5 otrok. Srečko je bil najmlajši in je že kot otrok doživel strahote prve svetovne vojne. Študiral je slavistiko, romanistiko in umetnostno zgodovino. V eni od pesmi je zapisal »Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel…« Smrt je pretrgala mlado življenje, a njegove pesmi so ga ponesle v nesmrtnost.
V Tomaju se je rodil tudi pesnik in duhovnik Albert Miklavec. Pesniti je začel v liceju in leta 1970 je izšla pesniška zbirka »Prošnja za jutri«. V pesmih je zajel trpko lepoto kraške zemlje. Na zemljo gleda s kmečkimi očmi. V omenjeni zbirki so tudi pesmi, ki so iskren pogovor z Bogom. Pri poglabljanju vase je Miklavec socialen in človečanski, vsem ponuja ekumensko ljubezen in razumevanje.
Pri današnjem bogoslužju se poklanjamo tudi spominu monsinjorja Viktorja Kosa, rojenega 1899 v tolminskih hribih. Leta 1923 je bil v Gorici posvečen v duhovnika. V letu 1932 je prišel za župnika v Komen. Tu je svoj pečat pustil zlasti v obdobju druge svetovne vojne, ko sta skupaj s kaplanom Mirkom Renerjem odšla prostovoljno s svojimi župljani v izgnanstvo na Bavarsko. V internaciji v Neumarktu sta za sotrpine opravljala svoje dušno-pastirsko poslanstvo ter jim moralno in gmotno pomagala in s tem marsikomu rešila življenje. Tudi po vrnitvi iz internacije junija 1945 mu nova oblast ni bila naklonjena in leta 1956 je moral prebiti dva meseca v zaporu. Šele po skoraj 30 letih mu je krajevna konferenca takratne Socialistične zveze delovnega ljudstva Komen podelila spominsko značko za zasluge v času narodnoosvobodilne borbe.
Poleg navedenih osebnosti ima Tomaj še veliko pomembnih duhovnikov in političnih osebnosti, danes smo jih omenili le nekaj. Posvetimo se zdaj molitvi in slavnostnemu bogoslužju, ki ga bodo s svojim petjem obogatili pevci in pevke iz vseh naših župnij Kraške dekanije z dirigentko Marto Štolfa in organistinjo Tanjo Gorup.
