Stanko Premrl – velikan slovenske cerkvene glasbe

Ob 60. obletnici smrti (1880–1965)

Letos marca je minilo šestdeset let od smrti monsinjorja Stanka Premrla, največje osebnosti slovenske cerkvene glasbe 20. stoletja. Ta izjemni skladatelj, organist in glasbeni pedagog je s svojim delom temeljito oživil slovensko cerkveno glasbo in postavil temelje slovenski orglarski šoli.

Premrl se je rodil 28. septembra 1880 v Šentvidu, danes Podnanos  pri Vipavi. Po duhovniškem posvečenju leta 1903 je nadaljeval glasbeno izobrazbo na dunajskem konservatoriju, kjer je pri izjemnih učiteljih študiral kontrapunkt, kompozicijo in orgle, kot stranske predmete pa še solo petje, zborovsko šolo, glasbeno zgodovino in branje partitur. Po vrnitvi v Ljubljano je leta 1909 nasledil Antona Foersterja v treh ključnih službah: kot ravnatelj stolnega kora in organist, vodja Orglarske šole ter urednik Cerkvenega glasbenika.

Obsežen opus za cerkveno glasbo

Premrlova glasbena ustvarjalnost  je osupljiva. Napisal je preko tisoč cerkvenih vokalnih skladb in več kot šeststo orgelskih del. Med njegove najbolj znane cerkvene pesmi spadajo Ti o Marija, Kristus je vstal, O srečni dom nad zvezdami in Pozdravljena, Mati dobrega sveta, ki so postale nepogrešljiv del slovenskega cerkvenega petja.

Komponiral je deset latinskih maš, med katerimi izstopata Missa in honorem s. Josephi (1927) in Missa s. Familiae (1951). Napisal je tudi več rekviemov, številne mašne pesmi, božične, velikonočne, marijanske in svetniške skladbe ter kantate. Njegov opus obsega tudi slovensko državno himno – uglasbitev Prešernove Zdravice, ki jo je spisal na Lozicah pri Podnanosu, ko je bil na poletnih počitnicah pri svoji sestri.

Rokopis Zdravice Stanka Premrla, slovenske himne

Mojster orgelske glasbe

Premrl je bil tudi eden največjih orgelskih virtuozov svojega časa. Njegove orgelske skladbe – preludiji, fuge, variacije in pastorale – so postale temelj slovenskega orgelskega repertoarja. Napisal je dvanajst zbirk orgelskih skladb, med katerimi izstopajo Preludiji in fuge, 65 orgelskih iger (1931) in 20 božičnih preludijev (1942).

Kot organist ljubljanske stolnice je prirejal orgelske koncerte in slovel kot izjemen improvizator. Njegov slog je zaznamovala harmonična barvitost s poznoromantičnimi in impresionističnimi elementi, ki jih je spretno povezal z zahtevami liturgije.

Glasbeni pedagog, urednik in kulturni delavec

Premrl ni bil samo skladatelj, temveč tudi velik glasbeni vzgojitelj. Kot profesor Orglarske šole in pozneje Glasbene akademije je vzgojil generacije organistov, ki so širili slovensko cerkveno glasbo po vsej domovini. Kot urednik Cerkvenega glasbenika je objavljal svoja dela in dela drugih skladateljev ter pisal strokovne razprave o cerkveni glasbi.

Monsinjor Stanko Premrl je umrl 14. marca 1965 v Ljubljani, star skoraj 85 let. Ob slovesu so mu zapeli njegov čudoviti Rekviem, posvečenega službi Bogu skozi glasbo. Njegov opus ostaja živa dediščina slovenske cerkvene glasbe in neprecenljiv prispevek k liturgiji naših župnij.

Mešani cerkveni pevski zbor Tomaj vključuje v svoj repertoar tekom cerkvenega leta veliko Premrlovih sklad, nepogrešljive pa so ob večjih cerkvenih praznikih. Posebno pozornost in poklon smo mu namenili v letu 2025, v sklopu organizacije kulturno-glasbenega dogodka Oživljanje podob Toneta Kralja, kjer smo k sodelovanju povabili mednarodno priznano organistko Polono Gantar. Na koncertu je veličastno zaigrala na orgle Premrlovo Ti, o Marija in Jubilus – Preludij in fuga v C-duru.