Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta noro, da bi osramotil modre
Prejšnjo nedeljo smo videli, kako Pavel ne odobrava Korinčanov, ko so se razdelili v skupine glede na njihove najljubše pridigarje. Sledimo 1 Kor, 18-25,[1] v kateri Pavel poglablja pomen križa, ki je s čisto človeškega vidika le norost. Toda apostol spominja, da je prav tisto, kar je Božja neumnost, modrejše od ljudi (v. 26). Prav to trditev potrjuje odlomek, ki ga bogoslužje bere na to nedeljo. Kristjani v Korintu niso bili pomembni ljudje, pravzaprav so pripadali najnižjim družbenim slojem. Že sama njihova oseba tako postane znamenje božje ponižnosti in veličine. V.26 »Kajti premislite o svojem poklicu, bratje: med vami ni veliko modrih, niti mogočnih niti veliko plemenitih.« Pravzaprav se Pavel s tem (ki je bil izpuščen v besedilu, ki ga boste slišali pri maši) nanaša na prejšnji stavek, »kar je za ljudi nespametno, je pred Bogom modro.« Korinčane vabimo, da razmislijo o sebi. Skupnost se ne more pohvaliti z nobenim razlogom za veličino in odličnost. Nekaj ljudi z veliko inteligenco, nekaj ljudi z veliko politično težo, skoraj vsi pa plebejskega porekla.
- 27 »Kar pa je nespametnega na svetu, je Bog izbral, da osramoti modre; kar je na svetu slabotnega, je Bog izvolil, da osramoti močne;
Vendar je Gospod prav te ljudi izbral za skupnost vernikov v Korintu. To je bistveno merilo, ki vodi Božjo izvolitev. Bog je naklonjen tistim, ki nimajo vrednosti na lestvici človeških vrednot. Božje delovanje v zgodovini revolucionira najbolj utrjene okvire človeških odnosov.
- 28 »Kar je nizkotnega in zaničevanega na svetu, kar je nič, je Bog izvolil, da uniči to, kar je, v. 29 da se nihče ne more hvaliti pred Bogom.«
Vendar to ni na glavo obrnjena razredna drža, zgolj zaradi revolucioniranja vsega. To je manifestacija Božje suverenosti, tako da se vsak prepozna za majhnega v njegovih očeh, da nihče ne domneva, da je pomembnejši od drugih pred Božjimi očmi.
- 30 »Po njegovi zaslugi ste v Kristusu Jezusu, ki je za nas postal modrost po Bogu, pravičnost, posvečenje in odrešenje,
- 31 »tako da, kakor je pisano, kdor se ponaša, naj se ponaša v Gospodu.«
V središču je delo odrešenja, ki ga je Bog izvršil po Jezusu. Vsi tisti, ki verujejo, nespametni ali modri, bogati ali revni, so v Kristusu Jezusu. Zahvaljujoč njemu lahko sodelujejo pri tem odrešenju, ki presega lestvico človeških vrednot. On je tisti, ki je za nas postal posrednik odrešenja, ki se kaže v treh bistvenih vidikih.
Prvi je pravičnost, kar pomeni narediti grešnike za pravične, če seveda verujejo.
Drugi je posvečenje: kdor veruje, postane svet, ločen od sveta, Bogu všeč.
Tretji je odrešitev, to je odkupnina ljudi, ki so bili zasužnjeni. To pomeni, da Bog povrne svobodo grešnemu človeštvo, ki je bil suženj samemu sebi in zlu.
Izpraznjen samega sebe, svojega ponosa je človek zdaj pripravljen, da se izpolni z Bogom, z njegovo milostjo. Zdaj se lahko pohvali, da ga je obudil Gospod, odrešen s svojo neizmerno ljubeznijo.
Razmislimo:
– Kakšno je moje socialno poreklo, kakšne so moje sposobnosti, kakšne so moje ekonomske možnosti? Kaj je vredno pred Gospodom?
– Ali sem se kdaj počutil opravičenega, posvečenega, odrešenega od Gospoda?
– Na kaj sem v vsakdanjem življenju ponosen?
[1] Kristus je Božja moč in modrost
18 Beseda o križu je namreč za tiste, ki so na poti pogubljenja, norost; nam, ki smo na poti rešitve, pa je Božja moč. 19 Saj je pisano: Uničil bom modrost modrih, razumnost razumnih bom zavrgel. 20 Kje je modrec, kje je pismouk, kje razpravljavec sveta? Mar ni Bog modrosti tega sveta obrnil v norost? 21 Ker pač svet prek modrosti ni spoznal Boga v njegovi modrosti, je Bog po norosti oznanila sklenil rešiti tiste, ki verujejo. 22 Judje namreč zahtevajo znamenja, Grki iščejo modrost, 23 mi pa oznanjamo križanega Mesija, ki je Judom v spotiko, poganom norost. 24 Tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, je Mesija, Božja moč in Božja modrost. 25 Kajti Božja norost je modrejša od ljudi in Božja slabotnost močnejša od ljudi. 26 Glejte, bratje, svojo poklicanost! Ni vas veliko modrih po mesu, ni vas veliko mogočnih, ni vas veliko plemenitih po rodu. 27 Nasprotno, Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta noro, da bi osramotil modre. Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da bi osramotil tisto, kar je močno. 28 Bog si je izbral tisto, kar je na svetu neplemenito po rodu in zaničevano, tisto, kar ni bivajoče, da bi onesposobil bivajoče, 29 da se pred Bogom ne bi ponašalo nobeno meso. 30 Iz njega pa ste vi v Kristusu Jezusu, ki je za nas postal modrost od Boga, pravičnost, posvečenje in odkupitev, 31 da bi se – kakor je pisano – tisti, ki se ponaša, ponašal v Gospodu.«
